Zakaj smo izbirčni in zakaj nam je zdrava hrana pogosto manj okusna?

Tukaj bi otroci oz. mladostniki verjetno odgovarjali, da radi jedo tisto, kar jim je dobro, ker je dobrega okusa, kar vidijo pri vrstnikih ali v reklamah in kar imajo dostopno doma ali v šoli. Zdrava hrana jim je običajno neokusna, neprivlačna in nezanimiva.

Nagnjenosti k sladkemu okusu nam je prirojena saj nam je skozi zgodovino omogočila preživetje in razvoj. Naš prvi stik s sladkim okusom je materino mleko. Sladek okus je povezan z energijo, ki jo vsebuje sladkor, zato je našim prednikom občasno srečevanje s takim izobiljem energije (npr. v sadju, jagodičevju in medu) nudilo večjo možnost preživetja. Grenki in kisli okusi sicer niso priljubljeni, imajo pa zato (npr. zelenjava) največjo varovalno vlogo zaradi nizke energijske gostote in visoke vsebnosti vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi.

S sladkorjem oz. sladkim okusom je povezano ugodje, ki ga v njegovi odsotnosti lahko občutimo kot odtegnitveni sindrom, podoben kot pri zasvojenostih. Intenzivni okusi povzročajo vedno večjo željo po še bolj intenzivnih okusih.

Pomembno, da jemo raznoliko hrano, četudi nam včasih ne diši. Pomembno je spoznavati nove in različne okuse priporočene hrane. V zgodnejšem starostnem obdobju je močno prisotna neofobija (strah pred novo, nepoznano hrano), kar je povsem normalen pojav.

Otroci bodo lažje sprejeli nove okuse in nepoznano hrano, če se bodo pred uživanjem z njo spoznali, sodelovali pri njeni pripravi in jo večkrat zapored poskusili.

Mojca Belingar